03 896 17 15 03 896 17 15

Šoštanj skozi čas

Na zahodnem delu Šaleške doline se je na rečni naplavini med reko Pako in do 600 m visokimi vzpetinami proti jugu razvilo mestno naselje Šoštanj. Grad Šoštanj se prvič omenja že okoli leta 1200, kot trško naselbino pa ga najdemo posredno omenjenega leta 1348. Razvijal se je ob vznožju starega šoštanjskega gradu ter sčasoma formiral širok trg obdan s trškimi hišami. K razvoju tlorisa trškega jedra je svoje prispeval izginuli trški grad Amtshaus, ki je ležal na področju zgornjega dela trga. Posebno vrednost staremu trškemu jedru dajejo posamezne stavbe, med katerimi je npr. nekdanja trška oz. mestna hiša s stolpičem na strehi ter stavba nekdanje tovarne usnja, ki jo krasijo pasovi preklad z moškimi glavami, pilastri itd. Na zgornjem delu trškega jedra stoji kip Marije, ki so ga v Šoštanju postavili že pred drugo vojno v spomin na velike poplave.

Nad mestom stojijo razvaline Pustega gradu. Grad je nastal v 12. stoletju, o čemer priča zidava ostankov stolpa, porušen pa je bil že v 15. stoletju. Pod njim so konec 16. ali v začetku 17. stoletja pozidali veliko stavbo (Turn pri Šoštanju), ki je prvotno najverjetneje služila le za kaščo. Leta 1734, ko je pogorel danes povsem izginuli šoštanjski mestni grad, so vanj prestavili sedež gospoščine in ga povsem preuredili v plemiško stanovanje. Stavba, ki je v letih pred in po 2. svetovni vojni služila v glavnem za stanovanja delavcev tovarne usnje, je pred leti pogorela. Po požaru so jo obnovili in ponovno namenili za stanovanja. Nad starim trškim jedrom stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, prvotno še romanska stavba, ki je bila velikokrat prezidana. Iz najstarejšega časa je ohranjen prezbiterij z romanskim okencem iz prve polovice 12. stoletja in gotske freske iz 14. stoletja. V cerkvi sta danes dva kvalitetna baročna oltarja, ki sta bila sem prinesena iz porušene cerkve sv. Mihaela v Družmirju. Nova župnijska cerkev sv. Mihaela, kjer je tudi sedež Šaleške dekanije, stoji na robu mesta, že v naselju Skorno pri Šoštanju.

Šoštanj je bil do 2. svetovne vojne politično, upravno in gospodarsko središče Šaleške doline, z razvojem velenjskega premogovnika pa je to vlogo prevzelo Velenje, kamor so leta 1963 prenesli sedež občine. Z novo lokalno samoupravo je Šoštanj konec 20. stoletja zopet postal občinsko središče zahodnega dela Šaleške doline. V Šoštanju, ki je mestne pravice dobil leta 1911, je bilo precej pomembnih gospodarskih objektov, med katerimi je prednjačila Vošnjakova tovarna usnja, ki je leta 1999 prenehala obratovati. V družini Vošnjakov sta se rodila znana slovenska narodna buditelja 19. stoletja brata dr. Josip (4.1.1834 - 21.10.1911) in Mihael Vošnjak (18.9.1837 - 2. 7.1920). Že daleč pred prihodom v Šoštanj nas na mesto opozarjajo hladilniki in dimniki največje slovenske termoelektrarne, ki je vrsto let močno onesnaževala bližnjo in daljno okolico, a je v zadnjih letih z izgradnjo čistilnih naprav veliko postorila pri ekološkem očiščenju Šaleške doline. Od železniške proge proti severu se je pod šoštanjskimi Goricami razvilo novejše naselje z bloki, ki pa se zaradi izkopavanja premoga ni moglo več razvijati, del tega naselja pa je bil zaradi pokanja in ugrezanja že porušen. V mestu je še več zanimivih stavb, od katerih naj omenimo Vilo Široko ob mestnem stadionu ter stavbo nekdanjega hotela Kajuhov dom, ki je bila zgrajena v 19. stoletju v neorenesančnem slogu. V tej stavbi se je rodil slovenski pesnik Karel Destovnik Kajuh (na stavbi je vzidana spominska plošča v njegov spomin; relief na plošči je delo kiparja Ivana Napotnika). Med spomeniki v Šoštanju naj omenimo spomenik Karla Destovnika Kajuha (delo Marjana Keršiča), na Trgu svobode je osrednji spomenik z imeni 249 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz krajev današnje občine Šoštanj (spomenik je projektiral ing. Zdenko Didek, izdelal pa kipar Božo Pengov), na križišču ob Kajuhovi cesti je spomenik, ki spominja na prvi partizanski napad na Šoštanj 8. oktobra 1941, ob Cesti talcev pa je postavljen spomenik, posvečen talcem, ki so jih na tem mestu ustrelili Nemci 10. oktobra 1941. Na hiši (Kajuhova cesta), kjer sta bila rojena brata Božo in dr. Dušan Mravljak (narodni heroj), je vzidana spominska plošča (relief na plošči je delo Ivana Napotnika), prav tako pa je spominska plošča vzidana tudi na hiši, kjer je bil rojen Biba Röck. V Šoštanju se je rodil novinar in pisatelj Davorin Ravljen (1898-1965), v mestu pa je vrsto let živel in deloval učitelj Peter Mussi (1799-1875), ki je bil eden prvih slovenskih piscev pedagoških besedil in Slomškov sodelavec pri pisanju učbenikov, ustanovitelj prve šolske hranilnice in prve javne knjižnice v Šoštanju, sadjar in publicist itd. S 1. septembrom 2005 se je v Šoštanju pričel pouk na Osnovni šoli Šoštanj, ki je pod eno streho združila obe nekdanji šoštanjski osnovni šoli (OŠ Karla Destovnika Kajuha in OŠ Bibe Röcka). V parku pred novo OŠ je urejen spominski park, v katerega je bila prenešena premična kulturna dediščina obeh šol. V njem so predstavljeni doprsni kipi šoštanjskih meščanov, ki so se prav posebej zapisali v zgodovinski spomin mesta - Franc Hribernik, Ivan Röck Biba, Karel Destovnik – Kajuh, brata Josip in Mihael Vošnjak ter Peter Mussi.