03 896 17 15 03 896 17 15

Sakralna dediščina

Župnijska cerkev Sv. Mihaela

Skorno pri Šoštanju 1b
p.p. 8
SI - 3325 Šoštanj
T: 03 898 43 53 

Župnijska cerkev sv. Mihaela v Skornem je bila zgrajena namesto stare, porušene cerkve v Družmirju. Njena arhitektura je sodobna in izkorišča bogate konstrukcijske možnosti armiranega betona. Prezbiterij je osvetljen skozi streho, ladja pa skozi pasove slikanih oken, ki pripovedujejo biblične zgodbe. V cerkvi je veliki oltar iz Družmirja. 

Več o cerkvah šoštanjske župnije najdete na naslednji povezavi: http://www.zupnija-sostanj.si/predstavitev_cerkva.pdf 

Mestna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

SI - 3325 Šoštanj
T: 03 898 43 53
E: pisarna@zupnija-sostanj.si

Cerkev je najbrž nastala kot lastniška cerkev oziroma grajska kapela Šoštanjskih gospodov konec 12. ali v začetku 13. stoletja. V 14. stoletju so poslikali prezbiterij. v 16. stoletju so nad njim po koroških zgledih sezidali zvonik. V 18. stoletju so staro cerkev (razen zvonika) podrli in zgradili baročno stavbo z osrediščenim obokanim prostorom. 

Podružnična cerkev sv. Florijana

SI - 3325 Šoštanj
T: 03 898 43 53
E: pisarna@zupnija-sostanj.si

Cerkev stoji na skali, kjer je nekoč stal grad Kacenštajn. Kapelica sv. Florijana ob njej je naslednica grajske kapele. Globoko pod cerkvijo teče potok Florjanščica skozi Šentflorjanski graben. Cerkev je znamenita po poslikanem lesenem stropu, ki je najmlajši te vrste v Sloveniji, po gotskem kipu Sočutne ter gotskem kelihu. 

Podružnična cerkev sv. Antona

Skorno pri Šoštanju 47
SI - 3325 Šoštanj
T: 03 898 43 53
E: pisarna@zupnija-sostanj.si

Cerkev naj bi zgradili na mestu, kjer so v kupu lubja našli podobo sv. Antona. Stoji na meji treh župnij. V gotskem, rebrasto obokanem prezbiteriju je imenitna freska Križanja iz leta 1526, na kateri je upodobljeno tudi mesto iz tistega časa. Pri cerkvi je na antonovo (januarja) licitacija krač. V votlinah pod cerkvijo naj bi stanovale vile. 

Podružnična cerkev sv. Duha

Ravne 111
SI - 3325 Šoštanj 
T: 03 898 43 53

Cerkev je prvič omejena leta 1545. Sedanja stavba je barokizirana, oboki so okrašeni z drobnim štukom, med kipi v baročnih oltarjih izstopata sv. Barbara in Uršula. Cerkev je pomembna predvsem kot prostorski poudarek severnega roba Šaleške doline. Vanjo naj bi prenesli srebrn zvon iz forhteneške grajske kapele. 

Podružnična cerkev sv. Urha Gaberke

SI - 3325 Šoštanj
T: 03 898 43 53
 
Pravijo: >>Kjer stoji cerkev, je stal grad graščaka Gabrijela, po katerem se imenujejo Gaberke. V ribniku pod gradom je utonila hči gospoda s Forhteneka in ta je zato sezidal cerkev.<< 
Arheologi so pod njo našli ostanke srednjeveške cerkve in antičnih stavb. Sedanja cerkev (razen zvonika) je bila na novo zgrajena leta 1828 v historičnem slogu. 

Romarski cerkvi sv. Križa

Župnijska cerkev sv. Andreja Bele Vode
T: 03 589 25 03
Vrh Kriške gore je romarsko središče z dvema cerkvama, svetimi stopnicami, kapelami, župniščem in romarsko hišo. Cerkev je posvetil škof bl. Anton Martin Slomšek. Na velikih romarskih shodih za binkošti in sv. Ano so nekdaj razdelili po več kot 11.000 hostij. 

Več o romarski poti si lahko preberete na naslednji povezavi: http://www.kam.si/romarske_cerkve/sv_kriz_nad_belimi_vodami.html

Cerkev sv. Andreja Bele Vode

Bele Vode 20
SI - 3325 Šoštanj
T: 03 589 25 03
Cerkev sv. Andreja se kot mozirska podružnica prvič omenja leta 1482, ko ji je papež Sikot IV. podelil posebne romarske odpustke. V vizitacijskem zapisniku ljubljanskega škofa Rinalda Scarlichija iz leta 1631 je zapisano, da so v cerkvi sv. Andreja v Belih Vodah trije oltarji: poleg glavnega Andrejevega še stranska oltrja sv. Radegunde in sv. Ruperta. V istem zapisniku je tudi receno, da je cerkev v razpadajocem stanju. Da je bilo temu res tako, nam pove podatek, da so leta 1652 cerkev zaprli. Leta 1658 so jo podrli in v enem letu zgradili novo. Do leta 1793 je bila cerkev popolnoma prezidana in je dobila današnjo podobo. 

Cerkev sv. Jakoba Topolšica

T: 03 898 43 53
V vizitacijskem zapisu so omenjeni trije oltarji: prvi je v prejzbiteriju posvečen omenjenemu svetniku, drugi na evangelijski strani posvečen sv. Urbanu, brez podobe in vsega drugega, tretji na listni strani - neposvečen - sv. Filipa in Jakoba, brez vsega. Zapisnik takole opisuje cerkev: "Posoda za blagoslovljeno vodo je lesena, brez kadilnice, omare, vrčkov, keliha. Ima samo en plašč z rekviziti ter albo in tri majhna okna." Vizitator je naročil vse potrebno. V času od leta 1822 do 1848 so cerkev obokali in dvignili prejzbiterij. Danes ima cerkev tri oltarje. Glavni oltar je iz začetka 19. stoletja. Oltar na evangelski strani je posvečen sv. Katarini, oltar na listni pa sv. Urbanu. V zvoniku so po 1. svetovni vojni viseli trije zvonovi. Ostal je samo eden iz leta 1844. Po vojni so enega kupili. Druga svetovna vojna pa je odvzela oba. Cerkev je bila dolgo brez zvonov. Danes pa visijo v njej trije zvonovi. Orgle so leta 1872 prenesli iz sv. Andraža pri Velenju.

Cerkev sv. Petra in Pavla Zavodnje

SI - 3325 Šoštanj
T: 03 589 51 93
Cerkev v Zavodnjah se prvič pa omenja leta 1480. Vizitacijski zapisnik iz leta 1545 govori o novi cerkvi v Zavodnjah. V šoštanjskem urbarju je zapisano, da je bilo v cerkvi sedem maš letno. Leta 1810 so porušili dotednjo cerkev in v treh letih zgradili novo. Razen zvonika, ki je bil leta 1875 povišan, je zunanji videz cerkve takšen kot ob posvetitvi leta 1834.

Cerkev sv. Vida na Slemenu

SI - 3325 Šoštanj
T: 03 898 43 53 
E: pisarna@zupnija-sostanj.si
Najstarejši zapis o cerkvi na Slemenu najdemo v vizitacijskem zapisniku iz leta 1545. Po cerkvi je okoliški zaselek dobil ime Šentvid. Cerkev sv. Vida je bila leta 1945 požgana in v nekaj povojnih letih se je sled za njo v Šentvidu popolnoma izbrisala. O njej govorijo le sklepni kamni, ki so vidno vgrajeni v Andrejev dom na Slemenu. Leta 1990, leto pred osamosvojitvijo Slovenije, je bilo izdano gradbeno dovoljenje za zgraditev nove cerkvice sv. Vida po načrtih arhitekta Petra Požauka. Zgrajena je bila leta 1991. V njej so slike sv. Vida, sv. Lenarta in sv. Ane, katerim so bili posvečeni oltarji v požgani cerkvi. Na ta način se lahko novo svetišče v polni meri imenuje spominska cerkev.