Kavčnikova domačija v Zavodnjah je biser kmečke arhitekture na Slovenskem in najjužnejša ohranjena alpska dimnica v evropskem prostoru. Te vrste stavb so v večini prevladovale v našem prostoru od 11. do konca 18. stoletja, tedaj pa so jih oblasti začele odločno preganjati zaradi velike nevarnosti požarov. Nadomestile so jih sodobne stavbe s t. i. "črno kuhinjo".

Današnje poslopje je nastalo kot rezultat različnih prezidav in dozidav in ga v vrsti sestavlja več v bistvu avtonomnih prostornin. Najstarejši del domačije je dimnica, stara okoli 400 let. Mala okenca na dimnični celici, smučni mehanizem, pa tudi detajli lesenih tečajev na vhodnih vratih v lopi, pričajo, da je jedro stavbe z lopo nastalo verjetno v 17. stoletju. Tedaj je bila ohranjena dimnična celica edini bivalni prostor Kavčnikove domačije.

Muzejska predstavitev dimnične hiše je naravnana tako, da imajo obiskovalci občutek, da v njej še vedno živijo ljudje, saj na ognju vsakodnevno plapola ogenj in tudi dim se še danes prosto vali po prostoru.

Usnjarstvo je bilo na Slovenskem skozi stoletja tradicionalno pomembna obrt. Z razvojem industrializacije je ta obrt v ponekod prerasla na industrijski nivo in v 20. stoletju predstavljala pomembno panogo gospodarstva. Zaradi krize usnjarstva je v drugi polovici 20. stoletja večina usnjarskih industrijskih obratov propadla.

Spominska soba v Topolšici je posvečena spominu na podpis ene od štirih delnih vdaj nemške vojske. Za Slovence se je s tem končala druga svetovna vojna.